STOPITE V KONTAKT Z NAMi!

Uporabite lahko obrazec na desni, pišete nam lahko na info@kosorokgartner.si ali pa nas pokličite na eno izmed telefonskih številk:

Gregor Košorok / 031 337 503
Brigita Babnik / 041 283 453
Jernej Gartner / 041 834 696

Najlepša hvala!
 

51 Parmova ulica
Ljubljana, 1000

003861236377

BIM Projektiranje stanovanjskih hiš, večjih in manjših, javnih in privatnih objektov, notranje opreme stanovanj in poslovnih prostorov. Svetujemo in izdelamo projekte energetskih sanacij in prenov manjših in večjih objektov.

delo in dom / MANSARDE

Objave

Objave in članki članov ekipe KošorokGartner v medijih

delo in dom / MANSARDE

Brigita Babnik

Povezava na članek na strani deloindom.si

Ali menite, da je klasična višina stropa (2,5 metra) v mansardi nesmiselna? Zakaj?

Kadar ni posebnih praktičnih ali finančnih razlogov za obdelavo mansarde samo do višine 250 cm je optimalno, da se jo obdela oz. uredi odprto do slemena. Večji volumen prostora in višja višina ustvarita prijetnejši in večji prostor.

Zakaj naj bi torej mansardo pustili odprto do slemena – katere prednosti to prinaša za stanovalce?

Dovolj visoka mansarda odprta do slemena omogoča ureditev prostora v dveh nivojih. Dodatna etaža je lahko izdelana kot galerija s pogledom na spodnji nivo. Med seboj sta povezana s stopnicami, v manjših prostorih, npr. manjših otroških sobah kjer je ta nivo nižje, pa lahko tudi z lestvijo.

izkoriščen volumen otroške sobe 

pogled proti galeriji

Poleg dodatne kvadrature omogoča galerija bolj razgibano delitev programa oz. dejavnost v prostoru. Na galeriji je lahko prostor urejen kot diskretno odmaknjena pisarna oz. računalniški kotiček, kot knjižnica, kotiček za igro otrok ali celo kot spalnica. Delitev mansardnega prostora po višini na dva programsko ločena sklopa je primerna tudi za otroške sobe. Spodnji del sobe je lahko namenjen igri in učenju, zgornji pa za spanje.

Kaj želja investitorja, da bi imel do slemena odprt prostor, pomeni za arhitekta, ki snuje bivalne prostore pod streho – je njegova naloga v tem primeru težja ali lažja? Kje lahko pričakuje težave?

V primeru ureditve mansarde odprte do slemena je potrebno nameniti posebno pozornost predvsem osvetlitvi prostora. Posebno v primeru dveh nivojev je poleg strešnih oken, ki razsvetljujejo spodnji nivo, potrebno namestiti dodatna strešna okna za osvetlitev galerijskega dela.
Bistvena je tudi višina slemenskega dela prostora. Ta mora biti dovolj visok, da je del pod podestom primerna za nemoten prehod, višina galerijskega dela pa ustreza svojemu programu – za otroško posteljo oz. spalnico je lahko nižji kot npr. za pisarno.

Lahko na kratko opišete nekaj idejnih rešitev, kako čim bolj funkcionalno in oblikovno zanimivo izkoristiti višino v mansardi?

Visok strop da prostoru poseben čar. Če do slemena odprt mansardni prostor omogoča ureditev dodatnega nivoja v obliki galerije, se le ta lahko v dnevnem prostoru izkoristi za knjižnico, pisarno oz. računalniški kotiček, prostor za igro otrok, spalnico,... V otroških sobah je ta del namenjen večinoma ločitvi spalnega in dnevnega dela sobe.

spalnica v mansardi

dobro osvetljeni prehodni prostori

Katera višina je najbolj optimalna za izdelavo galerije?

O optimalni višini je težko govoriti. Ustrezati mora programu, ki ga umeščamo v galerijo. Galerija mora biti postavljena tako visoko, da je prostor pod njo uporabne višine - priporočljiva je svetla višina vsaj 220 cm. Prostor nad galerijskim podestom pa primerno visok za program na podestu.

Na kaj moramo biti pozorni pri izbiri materialov za izdelavo galerije? Katere materiale lahko uporabimo in kateri morda niso najbolj priporočljivi?

Če se galerijo izdeluje naknadno je smiselna uporaba lahkih konstrukcijskih materialov. Uporabi se lahko lesena ali lahka kovinska konstrukcija. Podest mora biti statično stabilen, kot samostojen element ali vpet v obodne nosilne stene. Če se konstrukcija podesta s spodnje strani zapre, lahko njegovo debelino izkoristimo tudi za vgradno osvetlitev prostora pod podestom.

Kako v tem primeru načrtovati ogrevanje? (nemalo investitorjev se namreč boji do slemena odprtega prostora, češ da ga bo težko ogreti na ustrezno temperaturo)

V sodobnih nizkoenergijskih hišah so potrebe po ogrevanju minimalne, zato so bojazni, da takšnega prostora ne bi mogli dovolj ogreti povsem odveč. Večinoma govorimo o talnem gretju, ki daje stalen občutek toplotnega ugodja tudi pri nižjih temperaturah. Ker je v sodobnih nizkoenergijskih hišah praviloma vgrajen tudi sistem prezračevanja z rekuperacijo to pomeni, da zrak neprestano kroži po prostorih in ni ti mrtvih žepov, v katerih bi se lahko zadrževal hladen zrak.