STOPITE V KONTAKT Z NAMi!

Uporabite lahko obrazec na desni, pišete nam lahko na info@kosorokgartner.si ali pa nas pokličite na eno izmed telefonskih številk:

Gregor Košorok / 031 337 503
Brigita Babnik / 041 283 453
Jernej Gartner / 041 834 696

Najlepša hvala!
 

51 Parmova ulica
Ljubljana, 1000

003861236377

BIM Projektiranje stanovanjskih hiš, večjih in manjših, javnih in privatnih objektov, notranje opreme stanovanj in poslovnih prostorov. Svetujemo in izdelamo projekte energetskih sanacij in prenov manjših in večjih objektov.

Pametna mesta - jih res potrebujemo?

Blog

KošorokGartner blog

Pametna mesta - jih res potrebujemo?

Gregor Košorok

Kaj je pametno mesto?

Pametno mesto je izredno kompleksen pojem, zato enotna definicija ne obstaja. Koncept pametnega mesta še najlaže opišemo z naslednjimi besedami: 

Pametno mesto je mesto, ki se razvija trajnostno, brez negativnih vplivov na okolje, ki svojim prebivalcem nudi najvišjo kakovost bivanja ob nizkih obratovalnih stroških in ki za doseganje teh ciljev uporablja napredne in inovativne tehnološke rešitve.

Pametno mesto se zaveda, da so naravni viri omejeni, da je upravljanje in vzdrževanje infrastrukture drago ter da je kakovost bivanja tisto, česar si prebivalci najbolj želijo.

Ker se mesta in njihove potrebe med seboj lahko precej razlikujejo (demografsko, geografsko, razvitost … ), tudi ni enotne delitve, katera področja bi morala biti zajeta v sistemu vrednotenja pametnega mesta. Pametno mesto  bo imelo v Indiji vsekakor drugačne prioritete kot pametno mesto na Norveškem. Kljub temu prevladuje 10 področij, ki jim pametna mesta posvečajo največ pozornosti:

  • Energetika
  • Pitna voda
  • Odpadki
  • Infrastruktura
  • Družbena varnost
  • Izobraževanje
  • Zdravstvo
  • Trajnostne stavbe
  • Promet
  • Javne službe
smart city diagram

Zakaj potrebujemo pametna mesta?

V današnjem globalnem svetu prihaja do velikih sprememb na področju načrtovanja in organizacije mest. Tu ne gre za nek nov modni trend, ampak za iskanje nujnih rešitev, kako sodobna mesta sploh obvladati in istočasno omogočiti njihov kontroliran razvoj. Da je takšen pristop nujno potreben, lahko ugotovimo na podlagi naslednjih dejstev:

Demografska slika:

  • Leta 2050, naj bi na svetu živelo okrog 10 milijard ljudi, kar je dvakrat toliko, kot jih je živelo leta 1990;
  • Letos (2016) smo prvič v zgodovini presegli mejo, ko več ljudi živi v mestih, kot izven njih;
  • Že leta 2020 bo na svetu 7,8 milijarde ljudi, od katerih jih bo 70% ali 5,5 milijarde živelo v mestih;
  • Samo na Kitajskem se bo med letoma 2010-2025, v mesta preselilo več kot 320 milijonov ljudi, kar predstavlja 23 milijonov ljudi na leto.
 Peking

Peking

Tehnološki napredek:

Sodobna mesta so na drugi strani postala izredno kompleksna. Preplet grajenega stavbnega tkiva, komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov ter želja po zagotavljanju zdravega in čistega bivalnega okolja predstavljajo za sodobne načrtovalce in upravljavce mest skoraj nepremostljiv izziv. Vsak dan je na voljo vedno več podatkov, ki so med seboj nepovezani in jih praktično ni več mogoče obvladovati. Mesta, kjer je razvoj še posebej intenziven, so prepoznala, da vseh procesov in sistemov v mestu že v kratkem ne bodo mogla več učinkovito nadzorovati, če se problema ne bodo lotila sistematično.

Kompleksnost pametnega mesta še najlaže primerjamo s kompleksnostjo človeškega telesa. Vsako mesto ima svoj skelet (infrastrukturo), kardiovaskularni sistem (promet), svoje dihalne in prebavne poti (energetiko in komunalo) ter celo primitiven živčni sistem v obliki telekomunikacij. Toda, da iz običajnega mesta ustvarimo pametno mesto, potrebujemo tudi možgane, ki vse prej omenjene sisteme uspešno koordinirajo, vodijo in optimizirajo.

digital brain

O tem, da je koncept pametnega mesta trenutno edini resen odgovor na vse večjo urbanizacijo, priča tudi odločitev Indije, ki naj bi do leta 2030 postala najbolj gosto naseljena država na svetu, da v letošnjem letu (2016) izda program za izgradnjo 100 pametnih mest v naslednjih 20 letih.

Finančne koristi:

Vedno več prebivalcev pomeni tudi vedno večje potrebe, vedno več stavb, komunalne, energetske in druge infrastrukture ter posledično tudi večje izgube zaradi morebitnih poškodb ali nepravilno delujočih sistemov. Da bodo mesta v prihodnje sploh lahko nadzorovala svoje sisteme in načrtovala finančno konstrukcijo, bo potrebno vzpostaviti učinkovit sistem zbiranja in obdelave podatkov. Nekatera mesta v praksi že preizkušajo takšne sisteme in so nad rezultati navdušena.

Upravljavci takšnih pametnih mest trdijo, da je z vzpostavitvijo učinkovitega nadzora mogoče prihraniti cca. 20 % vseh sredstev, porabljenih za upravljanje, vzdrževanje in načrtovanje mest. Da so na drugi strani pametna mesta tudi obetajoča gospodarska panoga, priča podatek, da bo do konca leta 2016 v svetovnem merilu za tehnološke rešitve pametnih mest porabljenih skupaj skoraj 40 milijard dolarjev.

Na podlagi zgoraj navedenih dejstev lahko ugotovimo, da je investicija v pametno mesto v vsakem primeru upravičena, poleg finančnih pa imamo od tega še mnoge druge, predvsem trajnostne koristi. 

Obstoječi sistem izmenjave podatkov:

Večina mest ima že danes na voljo obilico podatkov, ki med seboj niso ali pa so slabo povezani in jih zaradi tega ni mogoče koristno uporabiti. Prenosi podatkov tako potekajo na različne načine. Pri vsakem prenosu ali izmenjavi se izgubi nekaj informacij, kar poslabšuje končni rezultat ali pa je podatke potrebno pridobiti na novo, kar predstavlja velik strošek in veliko dodatnega časa. Če se vse informacije zbirajo na enem mestu, so stalno posodobljene in usklajene, različni prenosi podatkov niso potrebni in število možnih napak se drastično zmanjša. 

Katera orodja so nam že danes na voljo za načrtovanje pametnih mest (BIM&CIM&GIS)

Vsa orodja in procesi za učinkovito načrtovanje, upravljanje in vzdrževanje pametnih mest temeljijo na intenzivni izmenjavi informacij. Na nivoju pametnih mest so se tako izoblikovali trije sistemi za načrtovanje, upravljanje in vzdrževanje, ki so med seboj povezani, a vsak obravnava svoje področje:

  • BIM (building information modeling), je namenjen stavbam
  • CIM (civil information modeling), je namenjen infrastrukturi
  • GIS (geographical information system), skrbi za točne podatke glede lokacije BIM-a in CIM-a.

BIM-modeli posameznih stavb predstavljajo osnovne gradnike pametnega mesta. Ker vsak tak model nosi v sebi pomembne informacije, sodobni načrtovalci mest pravijo, da BIM-modeli stavb predstavljajo digitalni DNK mesta.

 BIM model

BIM model

Vsak objekt potrebuje za svoje delovanje določeno infrastrukturo, na katero se priključuje. CIM predstavlja podatkovno urejeno bazo vseh prometnih, energetskih, komunalnih in telekomunikacijskih vodov.

 CIM model

CIM model

Poenostavljeno bi lahko rekli, da BIM pokriva vertikalno, CIM pa horizontalno mesto. Kombinacija BIM in CIM je sodobnim načrtovalcem v veliko pomoč pri izvedbi t. i. »WHAT IF« scenarijev, kjer preverjajo, kakšen razvoj mesta je glede na konkretno situacijo najbolj primeren.

Za pravilno usklajenost BIM-a in CIM-a potrebujemo še GIS, ki s pomočjo satelitov skrbi za natančno umeščanje BIM in CIM-podatkov v prostor.

Kombinacija BIM, CIM in GIS-sistemov nam tako omogoča trenutno najboljšo možno kontrolo nad vzdrževanjem, upravljanjem in načrtovanjem mest.

Ob tem velja poudariti, da se vse več mest odloča za odprt dostop do podatkov (t. i. open data). Na ta način želijo vzpodbuditi raziskovalce k iskanju novih inovativnih rešitev, ki bi jih lahko uporabili pri nadaljnjem načrtovanju mest.

Dosedanja praksa načrtovanja razvoja mest je predvidevala izdelavo različnih planov, ki jih je bilo potrebno vsakih nekaj let obnoviti ali dopolniti, saj niso več ustrezali dejanskemu stanju in potrebam mesta. Nasprotno načrt mesta, pripravljen na podlagi BIM/CIM/GIS-sistemov ne more nikoli zastarati in ga ni potrebno obnavljati vsakih nekaj let, saj se s pravilnim in natančnim vnosom podatkov sam stalno posodablja. Seveda so tudi pri takšnem načrtovanju potrebni strokovnjaki, ki sistem uspešno nadzorujejo in usmerjajo ter na podlagi relevantnih podatkov sprejemajo strateške odločitve.

Ena največjih sprememb pri načrtovanju mest pa je dvosmerna izmenjava podatkov. Če so pri klasičnem načrtovanju posamezne novogradnje stavb samo sledile navodilom iz prostorskega načrta, je pri pametnih mestih ta proces dvosmeren. Takoj ko je objekt dokončan, se vključi v sistem pametnega mesta in začne vanj posredovati svoje podatke. Upravljalci mesta podatke analizirajo in jih uporabijo pri nadaljnjem razvoju mesta. Posledično spremembe vplivajo na objekt, ki je podatke prvotno posredoval, in ves proces se ponovi.

Lestvica 10 najpametnejših mest na svetu v letu 2015 – primer dobre prakse na našem pragu.

  • Dunaj
  • Toronto
  • Pariz
  • New York
  • Stockholm
  • London
  • Tokyo
  • Berlin
  • Hong Kong
  • Barcelona
Da izraz »pametno mesto« ni rezerviran samo za velike prestolnice, nam pove podatek, da je laskavi naslov najpametnejšega mesta na svetu v letu 2015 prejel Dunaj iz sosednje Avstrije.
 Dunaj

Dunaj

S svojim ambicioznim projektom: Smart city Wien, ki se je uradno začel marca 2011, se Dunaj že vrsto let uvršča v sam vrh pametnih mest. Na Dunaju se zavedajo, da se spremembe ne morejo zgoditi čez noč, zato ima projekt zelo jasno zastavljene kratkoročne, srednjeročne in daljnoročne cilje. 

Osrednje točke projekta so:

  • Radikalno ohranjanje naravnih virov
  • Razvoj in aktivna uporaba inovacij in novih tehnologij
  • Visok in socialno uravnotežen nivo bivanja

Na Dunaju so prepričani, da pametno mesto lahko raste in istočasno zmanjšuje rabo naravnih virov. Močno si prizadevajo za inovacije na vseh področjih urbanega življenja. Ena ključnih nalog projekta pa je tudi intenzivno vključevanje prebivalcev, saj si želijo, da inovacije pomagajo vsem prebivalcem do boljšega življenjskega standarda. Pametna mesta torej že obstajajo, celo v naši neposredni bližini in že dajejo pozitivne rezultate. 

Pametna mesta so mesta prihodnosti, zato je čas, da naredimo korak naprej tudi mi! Mar ne?

 Gradnja mesta Aspern, severovzhodno od Dunaja

Gradnja mesta Aspern, severovzhodno od Dunaja