STOPITE V KONTAKT Z NAMi!

Uporabite lahko obrazec na desni, pišete nam lahko na info@kosorokgartner.si ali pa nas pokličite na eno izmed telefonskih številk:

Gregor Košorok / 031 337 503
Brigita Babnik / 041 283 453
Jernej Gartner / 041 834 696

Najlepša hvala!
 

51 Parmova ulica
Ljubljana, 1000

003861236377

BIM Projektiranje stanovanjskih hiš, večjih in manjših, javnih in privatnih objektov, notranje opreme stanovanj in poslovnih prostorov. Svetujemo in izdelamo projekte energetskih sanacij in prenov manjših in večjih objektov.

NET-METERING in energetska neodvisnost

Blog

KošorokGartner blog

NET-METERING in energetska neodvisnost

Gregor Košorok

Pobuda za pripravo pričujočega prispevka je Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 97/15), ki je začela veljati 15 januarja letos (2016). Glavni namen uredbe je spodbujanje rabe električne energije, pridobljene iz obnovljivih virov energije, z napravami za samooskrbo. Uredba ureja področje t.i. net-meteringa. Gre za način obračunavanja in porabe električne energije, pridobljene iz lastne naprave za proizvodnjo električne energije, ki za svoje delovanje izrablja izključno obnovljive vire energije (sonce, veter, voda). Glede na potreben finančni vložek in naravne danosti, bodo v Sloveniji najverjetneje največji delež prevzele sončne elektrarne, zato se v nadaljevanju, vsebinsko, nanašamo prav na njih.

PV-paneli
Glavna ideja net-meteringa je v tem, da se proizvedena elektrika iz lastne elektrarne v čim večji meri porabi na objektu, kjer je elektrarna nameščena, presežke pa se odda v omrežje.

V obdobjih, ko elektrarna ne deluje (ponoči, oblačni dnevi, servis…) uporabnik elektriko prevzema nazaj iz omrežja. Na koncu leta se naredi obračun, koliko elektrike je bilo oddane v omrežje in koliko je je bilo iz omrežja prevzete. V kolikor smo iz omrežja vzeli nekoliko več energije, kot smo je v omrežje oddali, dobavitelju plačamo le razliko, medtem, ko smo si vso preostalo elektriko zagotovili brezplačno (če odštejemo investicijske stroške). Uredba predvideva, da se morebitni presežki električne energije, oddane v omrežje na letni ravni, neodplačno prenesejo v last dobavitelja. Smiselno je torej, da nazivna moč elektrarne ne presega letne porabe objekta oz. je z njo čimbolj usklajena. Pri tem ni zanemarljivo dejstvo, da v sistemu net-meteringa ni potrebno plačevati omrežnine, ki predstavlja sorazmerno velik delež stroška na računu. Omrežnina se plača samo za del, ki predstavlja razliko med prevzeto in oddano električno energijo.

Net metering-diagram

Presežke proizvedene električne energije je sicer mogoče shranjevati tudi v shranjevalnikih, kar bi pomenilo popolno energetsko samooskrbo, vendar so le-ti zaenkrat še dokaj dragi in slabo učinkoviti. Vendar se razvoj tudi na tem področju izjemno hitro razvija. Tako so shranjevalniki že 50% cenejši in do 4x bolj učinkoviti, kot pred 10 leti. Če se bo tak trend nadaljeval, lahko že v 5-10 letih pričakujemo na trgu cenovno ugodne in dovolj učinkovite shranjevalnike električne energije, ki bodo omogočali popolno neodvisnost od energetskih sistemov. 

Kljub temu bo šel razvoj zagotovo v smeri pametnih omrežij (t.i. smart grid), ki bodo zagotavljala stabilno energetsko infrastrukturo za stalna nihanja med proizvodnjo in porabo električne energije.

Tu igra zelo pomembno vlogo tudi e-mobilnost, katere vsesplošni razmah, je prav tako pričakovati v roku 5-10 let. Akumulator električnega avtomobila je namreč zelo primeren, za shranjevanje presežka proizvedene električne energije. Da se zadeve resnično premikajo v smeri pametnih omrežij, kažejo tudi priprave slovenskih dobaviteljev električne energije, ki se zavedajo prihajajočih izzivov in intenzivno iščejo najboljše rešitve, kako zagotoviti dolgoročno vzdržen sistem.

Pametno omrežje (smart grid)

Povprečna letna proizvodnja elektrike na kilovat priključne moči v Sloveniji je ob optimalni orientaciji okrog 1050 kWh, na jugu Nemčije okoli 900 kWh, na jugu Italije celo do 1500 kWh. Smo torej nekje v zlati sredini. Če se sončne elektrarne splačajo Nemcem, Skandinavcem in Britancem, potem so zagotovo več kot upravičene tudi pri nas.

Največja nazivna moč naprave za samooskrbo, ki jo dovoljuje uredba, je 11 kVA in ne sme presegati priključne moči iz soglasja za priključitev. S pet kilovatno elektrarno bi 4 članska družina na letni ravni lahko privarčevala okrog 600 EUR.

Če upoštevamo, da se investicija povrne v dobrih 10 letih, življenjska doba fotovoltaične elektrarne pa znaša 30 let in se bo z novejšimi produkti celo podaljševala, lahko ugotovimo, da se investicija v takšno napravo vsekakor splača. Sočasno z vzpostavitvijo pametnih omrežij se bo najverjetneje dvigovala tudi najvišja dovoljena nazivna moč posamezne naprave, ki se lahko priključi na omrežje, kar bo omogočalo priklop tudi večjim proizvajalcem električne energije. 

Z uvedbo net-meteringa pa se v marsičem lahko korenito spremenijo tudi sistemi in inštalacije znotraj objektov samih. Ogrevanje objektov z »zeleno, doma proizvedeno elektriko« tako ne bo več sporno, ampak nasprotno, celo zelo zaželeno, saj bo posledično manj obremenjevalo omrežje in okolje. Če gremo še korak naprej, to pomeni, da v objektih ne bomo več potrebovali nameščati plinskih kotlov in toplotnih črpalk saj bo ceneje, električno energijo uporabiti neposredno za ogrevanje objektov in pripravo tople sanitarne vode. Predpogoj je seveda ustrezna orientacija objekta ter odličen toplotni ovoj, pri katerem so potrebe za ogrevanje minimalne. Na drugi strani se bo spremenil tudi pogled na »dnevne migrante«, ki vsakodnevno prihajajo na delo v mesta. Če bodo uporabljali javni prevoz ali električne avtomobile, ki bodo napolnjeni z »zeleno, doma proizvedeno elektriko«, ne bo njihov ogljični odtis nič večji, kot odtis prebivalcev, ki živijo v mestih. Ob uporabi sedanjih bencinskih in dizelskih motorjev, je ta slika seveda popolnoma drugačna. Zagotovo pa je še veliko drugih področji, povezanih z gradnjo in vzdrževanjem objektov, kjer se bodo spremembe pokazale šele po večjem številu inštaliranih naprav za energetsko samooskrbo.

elektricni-avto

Uredbo o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov, dopolnjuje še Uredba o energetski infrastrukturi, ki bistveno poenostavlja postopke, potrebne za postavitev sončne elektrarne. Tako se postavitev sončne elektrarne do nazivne moči 11kVA, obravnava pod vzdrževalna dela, kar pomeni, da za postavitev ni več potrebno pridobivanje gradbenega dovoljenja, je pa potrebno izpolnjevati določene tehnične zahteve in pravilnike.

Ko govorimo o net-meteringu tako ne govorimo o pridobitni dejavnosti, ampak o energetski neodvisnosti, ki je zelo pomembna za prihodnji razvoj celotne družbe. Če k temu dodamo še zbiranje deževnice, biološko čistilno napravo in manjši vrtiček, smo že na zelo dobri poti k samozadostnosti, ki posledično vodi tudi v večjo samozavest posameznika, njegovo svobodo in sprejemanje samostojnih odločitev. Ali kot navaja prof. dr. Peter Novak: 

»Energijska svoboda je temeljni pogoj za resnično demokracijo. Svobode je toliko, kolikor imamo hrane in energije. Vse potrebne tehnologije za izkoriščanje priložnosti že imamo.«

DODANO 3.8.2016:
V sobotni prilogi, 9.julij 2016, je bil na temo energetske neodvisnosti napisan zanimiv clanek. S klikom na spodnjo sliko si ga lahko preberete (PDF).

 Revolucija v energetiki je neizbežna, saj se izplača

Revolucija v energetiki je neizbežna, saj se izplača